Vlasta Mlakar, rojena 18. 1. 1968 v Ljubljani, je po izobrazbi diplomirana geografinja in etnologinja. Leta 1994 je diplomirala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani s temo Ljudsko znanje o rastlinskem svetu, kar je bila posledica njenega večletnega osebnega zanimanja in študija zdravilnih zelišč. Leta 2002 je zasnovala celovit avtorski projekt z naslovom Blagajana in druge (g)rajske rože, vkaterem je podala vsebinski program za revitalizacijo kulturnega spomenika Polhograjska graščina. Njeno strokovno raziskovanje in delovanje se je začelo vse bolj poglabljati na področju etnobotanike. Kot samostojna kulturna ustvarjalka je objavila številne poljudno-strokovne članke iz vsebin etnobotaničnega izročila in kulturne dediščine. Med leti 2006 in 2012 je bila urednica na založbi Mladinska knjiga, kjer je sodelovala pri nekaterih največjih nacionalnih leksikografskih projektih (Veliki slovenski biografski leksikon, Slovenika – slovenska nacionalna enciklopedija) in urejala področje turistike (Čudovita obzorja Slovenije, Poti za vse dni, Veliki atlas Slovenije). Od leta 2013 je ponovno samozaposlena v kulturi kot avtorica, urednica in književnica. Predano zavezana etnologiji in slovenski kulturi se ukvarja s temami in vprašanji kot so vrednotenje pojmov naravne in kulturne dediščine, tradicije in identitete za aplikativno nadgradnjo na različnih področjih kulture, z vsebinami za razvoj podeželja ter zlasti z raziskovanjem slovenskega etnobotaničnega izročila; ljudsko znanje o rastlinskem svetu je obdelala tudi za Slovenski etnološki leksikon (2004). – DELO: Čaj, 2000; Nesnovna kulturna dediščina (soavtorica), 2006; Sto družinskih izletov po Sloveniji, 2006; Pradavna bajeslovna praznovanja skozi zodiakalni koledar, 2007; Deklica lastovka in druge zgodbe, 2008; Krompirjevi vojščaki in kulturna zgodovina krompirja (soavtorica), 2011; Rastlina je sveta, od korenin do cveta (2015).